APDEJT.si

Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, je dejal, da se IAEA pogovarja z Iranom o ponovni vzpostavitvi inšpekcij. Poudaril je, da je uran, obogaten do 60 %, še vedno prisoten v ciljnih jedrskih objektih v Iranu.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je udeležil slovesnosti ob 'Dnevu zmage' v Bakuju, glavnem mestu Azerbajdžana, ob 5. obletnici azerbajdžanske zmage v Karabahu. Po slovesnosti se je Erdoğan z letalom vrnil v Turčijo. Nad Bakujem so letela tudi turška letala F-16.

Moldavski in ukrajinski mejni prehodi s skupnim nadzorom so bili začasno zaprti zaradi tehničnih težav na ukrajinski strani, ki ni mogla sprejemati vozil za nadzor. Težave so bile odpravljene in promet je bil ponovno vzpostavljen, vendar je trenutno povečan pretok potnikov in vozil v obe smeri.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Bakuju izjavil, da bo zmaga Azerbajdžana v Gornjem Karabahu ob konstruktivnem odnosu azerbajdžanskih in armenskih voditeljev privedla do trajnega miru. Dodal je, da bo Turčija storila vse, kar je v njeni moči, da to doseže.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je ministrstvo za zunanje zadeve Rusije začelo izvajati navodila predsednika Vladimirja Putina, ki jih je dal na zasedanju sveta za varnost 5. novembra, glede priprave predlogov o morebitni pripravi na jedrske poskuse. Javnost bo o tem obveščena.

Rusko trgovsko predstavništvo v Stockholmu je bilo znova napadeno z dronom, ki je odvrgel barvo na območje predstavništva. Po podatkih ruskega veleposlaništva na Švedskem se je od maja 2024 število tovrstnih napadov povečalo na več kot 20. Incident se je zgodil 8. novembra. Rusko veleposlaništvo je izpostavilo, da se tovrstni napadi redno ponavljajo.

Ministrstvo za zunanje zadeve Turške republike Severni Ciper (KKTC) je obsodilo odločitev Norveške o odpravi embarga na orožje za Južni Ciper. Ocenili so, da bo ta poteza škodovala že tako občutljivemu ravnovesju v vzhodnem Sredozemlju.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je 8. novembra obiskal Azerbajdžan. Na mednarodnem letališču Heydar Aliyev ga je pričakala častna straža. Obisk se je zaključil istega dne.

Predsednik Turčije Recep Tayyip Erdoğan se je v Bakuju srečal s predsednikom Azerbajdžana Ilhamom Alijevim in pakistanskim premierjem Šahbazom Šerifom. Na srečanju so razpravljali o regionalnih in globalnih dogodkih. Srečanje je bilo zaprto za javnost.

Več politikov AfD je odpotovalo v Soči na konferenco, ki jo med drugim organizirajo deli kremeljske stranke Enotna Rusija. To je sprožilo ostre kritike. Evropski poslanec AfD Neuhoff je pojasnil, zakaj se je udeležil konference.

Moldavske oblasti načrtujejo uvedbo viznega režima za državljane držav članic Skupnosti neodvisnih držav (CIS), vključno z Rusijo, Belorusijo in Armenijo. Ta ukrep sledi denunciranju sporazuma, ki je omogočal potovanje brez viz med temi državami. Vlada Moldavije bo o tem projektu razpravljala na seji 12. novembra 2025.

Med obiskom madžarskega premierja Viktorja Orbána v Združenih državah Amerike sta se Orban in ameriški predsednik Donald Trump pogovarjala o konfliktu v Ukrajini. Orbanove izjave so očitno zabavale Trumpa. Govorila sta tudi o trgovini in energetiki. Poudarek pogovorov je bil na nafti.

V Gazi je bil ubit Palestinec, en pa ranjen, ko so izraelski vojaki streljali na vzhodu begunskega taborišča Bureidž. Medtem so v Libanonu poročali o treh smrtnih žrtvah po napadih z droni.

Slovaški premier Robert Fico je obtožil odhajajočega češkega premierja Petra Fialo, da je s svojo politiko uničil sodelovanje v Višegrajski četverici (V4). Fico pričakuje, da bo prihodnja češka vlada podpirala tesnejše vezi med državami V4, ki jo poleg Češke in Slovaške sestavljata še Madžarska in Poljska. Fico je tudi izrazil nasprotovanje konfiskaciji ruskega premoženja v Evropski uniji in izpostavil, da je bil preminuli kardinal Dominik Duka velika osebnost.

Po zaključenih madžarsko-ameriških vrhnjih srečanjih, na katerih je bil dosežen dogovor o zlati dobi madžarsko-ameriških odnosov, se je madžarski premier Viktor Orbán odpravil nazaj v Madžarsko. Orbán in Péter Szijjártó sta delila dodatne fotografije s srečanj v Washingtonu.

Predsednika olimpijskih komitejev Irana in Indonezije sta ob robu šestih iger islamske solidarnosti podpisala memorandum o sodelovanju. S tem želita državi okrepiti vezi na področju športa in olimpizma.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Aliyev je izjavil, da je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan od samega začetka druge vojne v Karabahu nudil podporo Azerbajdžanu, azerbajdžanskemu ljudstvu in vojski. Aliyev, Erdoğan in pakistanski premier Muhammad Shehbaz Sharif so se udeležili skupne večerje v Azerbajdžanu.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je izjavila, da bo Republika Moldavija v procesu pridruževanja Evropski uniji obravnavana ločeno od Ukrajine. Poudarila je, da se vsaka država ocenjuje individualno in lahko napreduje, ko izpolnjuje pogoje. Metsola je tudi izpostavila vprašanje ločitve od Ukrajine.

Zadnji krog mirovnih pogovorov med Pakistanom in Afganistanom v Istanbulu se je končal brez dogovora. Talibani so po neuspehu pogovorov opozorili Pakistan.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil možnost ponovnega srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, čeprav je bil načrtovani vrh v Budimpešti odpovedan. Kremelj je medtem zanikal govorice, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov padel v nemilost pri Putinu. Kremeljski tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je poudaril, da je srečanje med Trumpom in Putinom neizogibno potrebno v prihodnosti.

Ukrajina je po poročanju tiskovne službe ukrajinske mejne službe zvečer, 8. novembra, ponovno odprla vse mejne prehode, potem ko je prišlo do okvare baze podatkov carinske službe.

Donald Trump, predsednik ZDA, je napovedal, da se ZDA ne bodo udeležile vrha G20 v Južni Afriki. Kot razlog je navedel kršenje pravic belopoltega prebivalstva v državi.

Moldavska vlada načrtuje uvedbo vizumskega režima za državljane držav Skupnosti neodvisnih držav (CIS). Predlog o uvedbi vizumov je bil na dnevnem redu seje vlade 12. novembra 2025. Predlog predvideva odpoved sporazumov, ki so državljanom CIS omogočali potovanje brez vizumov v Moldavijo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je madžarskega premierja Viktorja Orbána označil za "odličnega voditelja" in pohvalil njegovo delo. Med srečanjem v Beli hiši sta Trump in Orbán sklenila pomembne dogovore, Orbán pa je od Trumpa prejel podpisan klobuk.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je čestital Azerbajdžanu ob dnevu zmage, 8. novembru, in poudaril, da je osvoboditev Karabaha pomemben vir ponosa ne le za Azerbajdžan, temveč za celoten turški svet. Med vojaško parado v Bakuju je recitiral pesem Məmməda Araza in izrekel sožalje vsem žrtvam vojne.

Nekdanji španski kralj Juan Carlos je v svojih spominih prvič obširneje spregovoril o tragični smrti svojega brata Alfonsa leta 1956, ko ga je, kot pravi, po nesreči ustrelil. Priznal je, da si nikoli ne bo opomogel od te tragedije in opisal dogodke v igralnici v Estorilu.

Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je v vojni med Izraelom in Hamasom umrlo več kot 69.000 Palestincev, večinoma civilistov, in bilo ranjenih več kot 170.000.

Kremelj je zanikal govorice, da naj bi ruski zunanji minister Sergej Lavrov padel v nemilost Vladimirja Putina. Lavrov ni bil viden v javnosti od konca oktobra, kar je sprožilo ugibanja o njegovi prihodnosti.

Na jedrski elektrarni Zaporožje (ZAES) so se začela popravila zadnjega poškodovanega dela električnega daljnovoda "Feroslitine-1", ki je pod nadzorom Ukrajine. To je sporočil generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo, Rafael Grossi.

Stalni predstavnik Rusije pri mednarodnih organizacijah na Dunaju je sporočil, da se je srečal z generalnim direktorjem Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) in se z njim pogovarjal o Iranu.

Italijansko zunanje ministrstvo je potrdilo, da je italijanski državljan umrl v letalski nesreči blizu Nuuka na Grenlandiji 25. oktobra. Žrtev je pilot, ki je prihajal iz Kanade, truplo pa so našli v bližini gore Sermitsiaq.

Ameriški State Department je uradno sporočil, da je predsednika Sirije v prehodnem obdobju, Ahmeda aš-Šaraa, umaknil s seznama teroristov. Razlogi za to odločitev niso bili navedeni v sporočilu za javnost.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je izjavil, da je osvoboditev Karabaha velik vir ponosa ne le za Azerbajdžan, temveč za ves turški svet. Poudaril je, da lahko zmaga Azerbajdžana vodi do trajnega miru, če bosta azerbajdžanski in armenski voditelj ohranila konstruktiven pristop.

Visoki komisar Združenih narodov za begunce, Filippo Grandi, svari, da bi lahko znatno zmanjšanje sredstev za humanitarno pomoč v novem proračunu povzročilo ponovitev begunske krize iz leta 2015. Opozoril je, da je bilo zmanjšanje pomoči sosednjim državam Sirije eden glavnih razlogov za migracije leta 2015, in pozval Bundestag k ukrepanju pred končnimi posvetovanji o proračunu.

Združeni narodi so v najnovejšem poročilu opozorili na porast napadov izraelske vojske in naseljencev na Palestince na okupiranem Zahodnem bregu ter uničevanje njihovih domov. V enem od primerov so izraelski naseljenci podtaknili požar v palestinski hiši v Abu Falahu, kar se dogaja v času povečanega nasilja naseljencev in najvišjega mesečnega števila napadov v skoraj dveh desetletjih.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul (CDU) je moral zaradi okvare vladnega letala na pot na srečanje EU-Latinska Amerika v Kolumbijo poleteti z redno letalsko linijo. To ni prvič, da je prišlo do težav z vladnim letalom, podobne težave je imela že Annalena Baerbock.

V Iraku se pripravljajo na parlamentarne volitve, ki bodo potekale v ključnem trenutku za državo in regijo. Glasovanje se bo začelo v nedeljo za pripadnike varnostnih sil in razseljene osebe v taboriščih, splošne volitve pa bodo v torek. Izid volitev bo imel velik vpliv na prihodnost države.

Bruno Stojić, nekdanji minister obrambe Herceg-Bosne in haaški obsojenec za vojne zločine nad Bošnjaki, se je po težavah z avstrijsko policijo vrnil v Zagreb. Stojić, ki je bil obsojen na 20 let zapora, je bil predčasno izpuščen na prostost in je sinoči prispel v hrvaško prestolnico.

V Tuniziji bo potekal tunizijsko-kitajsko-afriški forum o tradicionalni medicini. Minister za zdravje, Mustapha Ferjani, je sprejel kitajskega ambasadorja Wan Leeja in delegacijo visokih kitajskih uradnikov. Pričakuje se več kot 120 kitajskih strokovnjakov, forum pa bo katalizator za novo zdravstveno sodelovanje med Kitajsko in Afriko.

Zaradi tehnične napake na vladnem letalu Airbus A350 je moral nemški zunanji minister Johann Wadephul spremeniti načrte za potovanje v Kolumbijo, kjer naj bi se udeležil srečanja med predstavniki EU in držav Latinske Amerike. Ministrstvo je sporočilo, da letalo ni na voljo, zato se je minister odločil za komercialni let do Kolumbije.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je 11. novembra obiskala Kišinjev, glavno mesto Republike Moldavije, kjer se je srečala z vodstvom države in sodelovala na konferenci o napredku in prihodnjih prioritetah države v zvezi z razširitvijo EU. Obisk je namenjen razpravi o širitvi Evropske unije in prihodnosti Republike Moldavije.

Donald Trump je napovedal, da se nobena ameriška delegacija ne bo udeležila vrha G20 v Južni Afriki. Kot razlog je navedel domnevno preganjanje belih kmetov v tej državi in dodal, da bo bojkot trajal, dokler se te kršitve ne bodo končale.

Predsednik libanonskega parlamenta Nabih Beri je izključil kakršnokoli normalizacijo odnosov z Izraelom. Poudaril je stališča glede izvajanja mehanizma prekinitve ognja.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je označil Južno Afriko kot popolno sramoto za gostitev vrha G20. Svojo kritiko je objavil na družbenem omrežju Truth Social. Prav tako je napovedal, da se srečanja ne bo udeležil noben uradnik ameriške vlade.

Podpredsednica Tajvana, 蕭美琴, je obiskala Evropo, kjer se je udeležila srečanja Mednarodne parlamentarne alianse za Kitajsko (IPAC). Predsednik Lai Ching-te se je zahvalil IPAC za povabilo in poudaril, da bo Tajvan stal ob strani Evropi in drugim podobno mislečim partnerjem. Tajvan je prvič sodeloval kot polnopravni član IPAC na vrhu v Bruslju, kjer je poslanka范雲 pozvala k pozornosti glede kitajskih izročitev, ki kršijo človekove pravice.

Podpolkovnik ameriške vojske v pokoju Daniel Davis je izjavil, da bi morale ZDA pritisniti na Evropo in Ukrajino, da bi se končal konflikt z Rusijo. Davis je dejal, da bi Zahod lahko Rusiji ponudil odpravo vseh sankcij v zameno za prekinitev ognja v Ukrajini.

Marija Zaharova je ponovila svoje posmehovanje izjavam Joeja Bidna o nezdružljivosti monarhije in demokracije. Poudarila je, da je Biden s svojimi besedami, namenjenimi Donaldu Trumpu, nenamerno prizadel evropske monarhije.

Madžarski premier Viktor Orbán se je v ZDA srečal z bivšim predsednikom Donaldom Trumpom in ameriškim podpredsednikom J.D. Vanceom. Orbán je objavil fotografije s srečanj, pri čemer je Trumpa označil za "dobrega prijatelja Madžarov".

Kenijski predsednik William Ruto je med telefonskim pogovorom z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim izrazil zaskrbljenost in zahteval izpustitev kenijskih državljanov, ki so bili nezakonito vpoklicani v ukrajinsko vojsko in so se znašli v vojni coni v Ukrajini.

Ministrstvo za informacije Pakistana je sporočilo, da so se pogovori med Pakistanom in talibansko vlado v Afganistanu, ki so potekali v Istanbulu v Turčiji, končali brez konkretnih rezultatov.

Podpredsednica Tajvana, Hsiao Bi-khim, je nagovorila letno globalno srečanje Interparlamentarne zveze za Kitajsko (IPAC) v Evropskem parlamentu v Bruslju. Njen obisk je sprožil odziv Pekinga, ki trdi, da "resno krši načelo ene Kitajske". Hsiao je postala prva tajvanska podpredsednica, ki je med opravljanjem funkcije imela govor v evropskem parlamentu.

Gibanje Hamas je pozitivno sprejelo odločitev turškega državnega tožilca v Istanbulu, ki je zahteval aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in še 36 drugih izraelskih uradnikov. Odločitev je odgovor na njihovo vlogo v dogajanjih v Gazi.

Turčija je izdala arestni nalog za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in več visokih uradnikov, ki jih obtožujejo genocida in zločinov proti človečnosti zaradi operacij v Gazi. Postopek je bil sprožen proti 37 izraelskim uradnikom. Izrael je dejanje označil za PR potezo in ga odločno zavrnil.

Združene države Amerike, Združeno kraljestvo in Združeni narodi so odpravili sankcije proti sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju in notranjemu ministru Anasu Hasanu Khattabu. Odločitev Združenega kraljestva je sledila odločitvi Združenih narodov, poteze pa so se zgodile pred načrtovanim obiskom sirijskega voditelja.

Izrael je pretresla izvolitev Zohrana Mamdanija za naslednjega župana New Yorka, saj ta zmaga odraža močno pro-palestinsko stališče, ki je v ameriški politiki redkost. Izraelci se bojijo, da bi Mamdanijeva izvolitev lahko poslabšala odnose z ZDA, najpomembnejšo zaveznico Izraela. Podpora skoraj tretjine judovskih volivcev Mamdaniju je zaskrbljenost še povečala.

Nekdanji nemški predsednik Joachim Gauck je izrazil zadovoljstvo, da mu trenutno ni treba potovati v Izrael, pri tem pa je ponovno opozoril na nujnost boja proti antisemitizmu. V intervjujih je izpostavil svoje poglede na judovsko sovraštvo in izraelsko ravnanje v Gazi, s čimer je pokazal, da ostaja aktiven v politični debati.

V ruskem pristanišču Soči že približno osem ur poteka pregled trajekta Seabridge, ki je prispel iz turškega Trabzona. Po besedah potnice je plovilo na morju že dva dni.

Po propadu vrha z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom se zdi, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov padel v nemilost Vladimirja Putina, kar je sprožilo številne govorice o njegovi prihodnosti v Kremlju.

Japonska obalna straža je odvlekla tovorno ladjo Neksu, ki je plula pod zastavo Toga s 15 ruskimi državljani na krovu, v popravilo v pristanišče Tojama. Ladja je zaradi okvare motorja drsela v japonskem zalivu Tojama. Po besedah ruskega vicekonzula Alekseja Krivoručka je posadka zdrava in varna.

Turško ministrstvo za nacionalno obrambo in ministrstvo za zunanje zadeve sta čestitala Azerbajdžanu ob dnevu zmage, ki ga praznujejo 8. novembra. Čestitke so bile objavljene na družbenih omrežjih, v njih pa poudarjajo pomembnost zmage azerbajdžanskega ljudstva v Karabahu pred petimi leti.

Kljub dogovoru med Izraelom in Hamasom o načelni prekinitvi ognja so novi spopadi ponovno izbruhnili. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ukazal intenzivne napade na območju Gaze. Razmere na Bližnjem vzhodu ostajajo napete.

Srečanje med Donaldom Trumpom in Viktorjem Orbanom v Washingtonu naj bi po mnenju upokojenega podpolkovnika ameriške vojske Daniela Davisa predstavljalo 'črno piko' za ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in njegovo okolico. Davis je to izjavil na YouTube kanalu Deep Dive.

Predsednika Krima Vladimir Konstantinov je predlagal Donaldu Trumpu, da obišče Krim, da bi bolje razumel vzroke konflikta v Ukrajini in odločitev prebivalcev polotoka leta 2014.

Peru je zaostril diplomatske odnose z Mehiko zaradi političnega azila, ki ga je Mehika podelila nekdanji premierki Betssy Chávez. Perujski predsednik je prepovedal njeno potovanje v Mehiko in napovedal posvetovanja z Organizacijo ameriških držav (OAS) glede salvokondakta. Peru je prekinil diplomatske odnose z Mehiko in razglasil županja Mexico Cityja, Claudia Sheinbaum, za persono non grata.

Mirovni pogovori med Pakistanom in Afganistanom so ponovno propadli, pri čemer afganistanska vlada obtožuje Islamabad 'neodgovornega in nesodelovalnega' vedenja. Neuspeh pogovorov dodatno zapleta odnose med državama.

Glavno tožilstvo v Istanbulu je izdalo naloge za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in še 36 drugih izraelskih voditeljev, ki jih obtožujejo genocida in zločinov proti človečnosti v Gazi. Preiskava se nanaša na izraelske napade v Gazi, kjer je po navedbah Turčije umrlo več kot 68.000 Palestincev, večinoma žensk in otrok. Tožilstvo trdi, da je Izrael odgovoren za številne žrtve, vključno s pacienti v bolnišnicah in ljudmi, ki so umrli zaradi lakote zaradi blokade humanitarne pomoči.

Turško pravosodje je izdalo naloge za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in več izraelskih uradnikov, ki jih obtožujejo zločinov proti človečnosti in genocida v Gazi. Istanbulsko sodišče je izdalo 37 nalogov za aretacijo, ki vključujejo Netanjahuja, zaradi domnevnih zločinov, storjenih tudi proti ladjam Globalne flotile Sumud.

Iransko veleposlaništvo je zatrdilo, da so obtožbe o načrtovanju atentata na izraelsko veleposlanico v Mehiki medijska izmišljotina, katere cilj je škodovati odnosom med Iranom in Mehiko. Mehiška vlada je zanikala, da bi prišlo do poskusa atentata, kljub obtožbam ZDA in Izraela. Ameriška obveščevalna služba je pred tem trdila, da so iranski operativci iskali cilje v Latinski Ameriki, kjer ima Teheran zavezništvo z Nicolásom Madurom.

Ombudsman Jesus Crispin Remulla je izjavil, da je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) izdalo nalog za aretacijo senatorja Ronalda "Bata" Dela Rose v zvezi z vojno proti drogam pod Dutertejevo administracijo. DOJ (Ministrstvo za pravosodje) preverja te navedbe, vendar potrditve še ni. Odvetnica ICC Kristina Conti ni mogla potrditi informacije, saj je ICC ni javno objavil. Dela Rosin odvetnik tudi nima neodvisne potrditve.

Iransko veleposlaništvo v Mehiki je zavrnilo poročilo ameriških medijev o načrtovanju atentata na izraelsko veleposlanico, Einat Kranz-Neiger, in ga označilo za laž, namenjeno škodovanju odnosom med državama. Iranski veleposlanik pri ZN je pozval Varnostni svet k ukrepanju, potem ko je ameriški predsednik priznal vodenje nedavnih izraelskih vojaških napadov na Iran.

Turčija je izdala arestni nalog za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in druge uradnike zaradi obtožb o genocidu. Poleg tega je Turčija obtožila Izrael zločinov proti človeštvu v Gazi in se pridružila Južni Afriki pri obtožbi Izraela pred Meddržavnim sodiščem (ICJ).

Donald Trump je uradno napovedal bojkot vrha G20 v Johannesburgu s strani ZDA, pri čemer se je skliceval na neutemeljene trditve o "genocidu nad belci" in "kršitvah človekovih pravic" v Južni Afriki ter obtožil državo "ubijanja in pokola" Afrikanerjev in "nezakonitih" zasegov kmetij.

Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić je po srečanju z uradniki EU v Bruslju izjavila, da je za Srbijo najpomembnejše odprtje tretjega poglavja v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo.

Madžarski premier Orbán Viktor se je v Washingtonu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. Trump je ob srečanju ponovno pohvalil Orbána kot izjemnega voditelja.

Združene države Amerike, pod vodstvom Trumpove administracije, se niso udeležile pregleda stanja človekovih pravic pri Združenih narodih, kar je razočaralo zaveznike in zagovornike človekovih pravic. Ameriški sedež je ostal prazen med rednim pregledom držav članic ZN. Članice sveta so izrazile obžalovanje zaradi odsotnosti ZDA, ki so bile nekoč pomemben udeleženec in zagovornik človekovih pravic.

Kljub temu, da ni znakov za skorajšnje srečanje med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini, je nekdanji ameriški predsednik ponovno izrazil željo, da bi se vrh odvil v Budimpešti.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je madžarskega premierja Viktorja Orbana pozval, naj se izjasni o tem, ali lahko Ukrajina zmaga v vojni proti Rusiji. Orbanov odgovor ni znan.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da ne izključuje možnosti srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bi podprl srečanje med Trumpom in Putinom, če bi zagotovilo prekinitev ognja.

Tunizijski minister za zunanje zadeve, migracije in Tunizijce v tujini, Mohamed Ali Nafti, je sprejel novega libanonskega veleposlanika Milada Nammourja, ki mu je predal kopijo poverilnih pisem. Srečanje je potrdilo željo po okrepitvi sodelovanja med državama. Nafti je ob tem ponovno poudaril solidarnost Tunizije z Libanonom.

Ameriško ministrstvo za finance je s seznama sankcij umaknilo sirijskega predsednika Ahmeda Šaro in ministra za notranje zadeve Enesa Hattapa. Odločitev je bila sprejeta na podlagi zahteve Varnostnega sveta Združenih narodov, sprejete 6. novembra.

Madžarski premier Viktor Orbán se je srečal z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Združenih državah Amerike. Trump je Orbána označil za 'velikega voditelja'. Pred srečanjem sta obe strani napovedali, da se pripravljata na 'velike stvari'. Srečanje je vključevalo tudi skupno novinarsko konferenco.

Malezija je bila izvoljena v izvršni odbor Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) za mandatno obdobje 2025-2029. Prav tako je bila Turčija ponovno izvoljena v isti izvršni odbor za isto obdobje. Ta izvolitev predstavlja pomemben dosežek za obe državi na mednarodnem prizorišču.

Hamas je v Gazi Rdečemu križu predal krsto s posmrtnimi ostanki, za katere trdijo, da pripadajo izraelskemu talcu. Okoliščine smrti talca niso znane.

Turški mediji poročajo, da je sodišče v Istanbulu izdalo nalog za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.

Strokovnjak iranske televizije je izjavil, da je teta novega newyorškega župana Erica Adamsa, Zahra Mamdani, privrženka Hezbolaha in podpornica ajatole Ruholaha Homeinija. Poudaril je tudi, da je Mamdani borec za svobodo.

Madžarski avtokrat Viktor Orbán je na srečanju v Beli hiši ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu dejal, da bi bila za zmago Ukrajine nad Rusijo potrebna 'čudež'. Trump je nakazal, da bi lahko Madžarsko izvzel iz sankcij glede uvoza ruske nafte, in pohvalil Orbánovo trdo stališče do priseljevanja. Pozval je tudi evropske voditelje, naj izkažejo več spoštovanja do Orbána, ki se je večkrat spopadel s kolegi iz EU glede migracij, demokracije in pravne države.

Nemška stranka AfD je zavrnila obtožbe o veleizdaji, ki so se pojavile po napovedi potovanja njihove delegacije v Rusijo. Bernd Baumann, parlamentarni direktor AfD v Bundestagu, je poudaril, da je AfD "nedvoumno" obsodila vojno v Ukrajini, in izpostavil, da bi obtožbe veljale tudi za prejšnja potovanja, na primer za obisk Franza Josefa Straußa.

Iraški zunanji minister Fuad Hussein je izjavil, da so Združene države Amerike prijateljica in zaveznica Iraka. Bagdad si prizadeva ohraniti dobre odnose z Washingtonom, hkrati pa spoštuje svoje odnose z Iranom.

Tožilstvo v Istanbulu je izdalo naloge za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in še 36 drugih izraelskih uradnikov, med njimi ministra za obrambo in ministra za nacionalno varnost. Uradniki so obtoženi zločinov proti človečnosti in genocida v Gazi.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval Evropsko unijo, naj izkaže več spoštovanja do madžarskega premierja Viktorja Orbána, ker se je izkazal kot pravi glede imigracije. Trump je pohvalil Madžarsko zaradi njenega stališča do meja, ki po njegovem mnenju zmanjšuje kriminal v Evropi. Prav tako je omenil možnost izvzetja Rusije iz sankcij na področju energije.

Združene države Amerike se na ukaz Trumpove administracije niso udeležile srečanja Združenih narodov, kjer so pregledovali stanje človekovih pravic v državah članicah. Ta poteza je naletela na kritike skupin za človekove pravice, ki so izrazile zaskrbljenost zaradi odsotnosti ZDA. Države so pozvale ZDA, naj se vrnejo naslednje leto.

Istanbulska prokuratura je izdala nalog za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in več drugih visokih izraelskih uradnikov zaradi obtožb o genocidu v Gazi. Nalog za aretacijo je bil izdan za 37 osumljencev, vključno z obrambnim ministrom Izraelom Katzom.

Turško sodišče je izdalo nalog za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in drugih izraelskih uradnikov zaradi suma genocida in zločinov proti človečnosti v Gazi. Odločitev je bila sprejeta po mesecu dni premirja v Gazi, turški predsednik Erdogan pa je Izraelu očital sistematična grozodejstva.

Administracija Donalda Trumpa je pred kongresom ZDA priznala, da trenutno ne more pravno utemeljiti morebitnega prihodnjega napada na Venezuelo. Potrdili so, da zaenkrat ne načrtujejo vpadov v to državo v sklopu svoje vojaške kampanje proti narkotrafiku. Marco Rubio in Pete Hegseth sta kongresu pojasnila stališče administracije.

Od oktobra 2023 je bilo na Zahodnem bregu ubitih 1010 Palestincev, med njimi 215 otrok, je sporočil Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice. Izraelski naseljenci so v zadnjem mesecu izvedli 264 napadov na Palestince, kar je največ v zadnjih 20 letih, zaradi nasilja pa je bilo razseljenih več kot 3200 Palestincev. Izraelci so tudi uničili palestinske domove in posesti, predvsem v dolini reke Jordan.

V Wiltshiru so aretirali nekdanjega britanskega vojaka, ki ga kenijske oblasti iščejo zaradi domnevnega umora leta 2012. Nacionalna agencija za kriminal Združenega kraljestva je sporočila, da je osumljenec nekdanji vojak, ki so ga aretirali specialisti. Zdaj so se začeli postopki izročitve, da bi Roberta Purkissa prisilili, da se sooči s sojenjem v Keniji.

Turčija je izdala arestni nalog za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in druge visoke uradnike zaradi domnevnega genocida in zločinov proti človečnosti. Istanbulska prokuratura je na seznam 37 osumljencev uvrstila tudi ministra za obrambo Israela Katza, ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben Gvirja in načelnika generalštaba Eyal Zamirja. Turške oblasti trdijo, da je Izrael v Gazi sistematično izvajal zločine.

Hamas je napovedal, da bo v petek zvečer predal posmrtne ostanke izraelskega talca, ki so ga našli v Khan Yunisu. S tem nadaljujejo izpolnjevanje pogojev prekinitve ognja. Gibanje je že predalo zadnje posmrtne ostanke talca v sredo, a jih v Gazi ostaja še šest.

Turško sodišče je izdalo arestni nalog za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in druge izraelske uradnike, med njimi obrambnega ministra Israela Katza in ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvirja, zaradi obtožb o genocidu in zločinov proti človečnosti v Gazi. Aretni nalogi so bili izdani v povezavi z napadi, ki so povzročili civilne žrtve. Vojaški pravniki v Izraelu so opozorili, da je izraelska vojska morda zagrešila vojne zločine v Gazi.

Indija je izrazila zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila indijskih državljanov, ki služijo v ruski vojski, in pozvala Moskvo, da ustavi novačenje Indijcev v svojo vojsko. Zunanji minister je potrdil, da je v ruskih silah trenutno 44 indijskih državljanov in da so o tem obvestili ruske oblasti.

Izjave Johanna Wadephula (CDU) o Siriji so povzročile notranji spor v njegovi stranki, celo zahtevo po odstopu. Razpravo so spodbudile napake ministra, vendar niso edini razlog za nesoglasja.

Donald Trump se aktivno vmešava v dogajanje v Latinski Ameriki, kljub načelu "America first". Poročila govorijo o operacijah Cie v Venezueli, sporih s kolumbijskim predsednikom Petrom in finančni podpori Javierju Mileiju. Razlogi za to vmešavanje ostajajo nejasni.

Po tem, ko je Svet za varnost Združenih narodov odpravil sankcije proti Ahmadu al Šaraju, začasnemu predsedniku sirske vlade, ga je tudi Velika Britanija umaknila s seznama sankcioniranih oseb. Evropska unija je napovedala, da bo sledila temu zgledu.

Združeni narodi opozarjajo, da v Sudanu ni videti umiritve vojne, temveč nasprotno, zaznavajo znake stopnjevanja konflikta.

Aleksander Lukašenko je izdal natančna navodila beloruskim mejnim enotam za delovanje na meji z Litvo. V prihodnjih dneh naj bi se okrepilo delo vzdolž celotne belorusko-litovske meje. Informacijo je posredoval Telegram kanal »Pул Первого« s sklicevanjem na poročilo predsednika državnega mejnega odbora.

Istanbulsko tožilstvo je izdalo nalog za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in še 36 drugih oseb zaradi domnevnega genocida v Gazi. Tožilstvo je ukrepalo na podlagi pritožbe odvetniške zbornice iz Istanbula, ki trdi, da Izrael kljub dogovoru o prekinitvi ognja nadaljuje z dejanji genocida, zločini proti človečnosti in vojnimi zločini nad civilisti v Gazi. Izrael naj bi predstavljal grožnjo ne le za Palestince, ampak za celotno človeštvo.

Maroko je bil izvoljen v izvršni svet Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) za obdobje 2025-2029, pri čemer je s 146 glasovi prejel največjo podporo med arabskimi državami. Sledijo mu Jordanija s 131 glasovi in Egipt s 114 glasovi, medtem ko sta bili Alžirija in Sudan izključeni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, vendar le pod pogojem, da bo srečanje prineslo konkreten rezultat. Izjava je bila objavljena na kanalu »RBC-Ukrajina«.

Redna trajektna linija med turškim Trabzonom in ruskim Sočijem zaenkrat ne bo vzpostavljena, saj niso rešena varnostna vprašanja. Trajekt Sea Bridge je 5. novembra izplul iz Trabzona, vendar 6. novembra ni mogel izkrcati potnikov, ker ni dobil dovoljenja za vstop v ruske teritorialne vode. Oblasti Krasnodarske regije so sporočile, da nasprotujejo zagonu te trajektne linije zaradi nerešenih varnostnih vprašanj.

Švedski premier Ulf Kristersson je pozval Evropsko unijo, naj se pripravi na dolgoročno izolacijo Rusije. Poudaril je, da se situacija ne bo končala s konfliktom v Ukrajini in da se morajo države članice, kot sta Švedska in Estonija, pripraviti na dolgotrajno izolacijo Rusije.

Madžarski premier Viktor Orbán je obiskal Združene države Amerike, kjer se je v Beli hiši srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Trump je izrazil navdušenje nad Orbánom in napovedal njegov uspeh na prihodnjih volitvah.

Romunski predsednik Nicusor Dan se je po telefonu pogovarjal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim o varnostnih razmerah in potrebi po prizadevanjih za trajen mir v Ukrajini. Dogovorila sta se, da bosta nadaljevala delo na vzpostavitvi strateškega partnerstva med državama.

Donald Trump še vedno vztraja, da bi bila Budimpešta primerna lokacija za srečanje z Vladimirjem Putinom glede končanja vojne v Ukrajini. Kljub temu ni znakov, da bi se srečanje med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini zgodilo kmalu.

Evropska unija je zaostrila pogoje za vstop ruskih državljanov v schengensko območje brez nadzora potnih listov. Razlog za to so nadaljevanje ruske vojne v Ukrajini, vse pogostejša dejanja sabotaže, za katera se krivi Moskvo, in možnost zlorabe sistema.

Tajvanska podpredsednica je pozvala Evropsko unijo, naj okrepi varnostne in trgovinske vezi s Tajvanom ter podpre njegovo demokracijo. V redkem nagovoru mednarodnim zakonodajalcem je opozorila na naraščajoče grožnje s strani Kitajske in pozvala k večji podpori Tajvanu.

Združene države Amerike se niso udeležile srečanja Združenih narodov, kjer so pregledovali stanje človekovih pravic v ZDA. Odsotnost ZDA je povzročila zaskrbljenost med organizacijami za človekove pravice.

Trinidad in Tobago, ki leži blizu obale Venezuele, je spremenil svojo zunanjo politiko in se postavil na stran Združenih držav Amerike. Ta sprememba odraža spreminjajočo se geopolitično situacijo v regiji in ameriško vojaško prisotnost v Karibskem morju.

Donald Trump je izjavil, da se bo konflikt v Ukrajini končal v bližnji prihodnosti, pri čemer je dodal, da se je včasih treba boriti nekoliko dlje. Viktor Orban pa je med srečanjem s Trumpom poudaril, da je neenotnost Zahoda vzrok za neuspeh pogajanj o rešitvi konflikta v Ukrajini.

Donald Trump je pojasnil, da je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker ni ocenil, da je pravi čas za pogovore. Kljub temu je poudaril, da še vedno obstaja možnost, da se sreča s Putinom v prihodnosti v Budimpešti. Dodal je tudi, da bi moral biti Rusiji in Ukrajini dovoljeno, da se borita.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom izjavil, da je glavno oviro v pogovorih o rešitvi konflikta v Ukrajini pomanjkanje želje Rusije po njegovem končanju.

Vodja diplomacije EU, Kaja Kallas, je izjavila, da so dodatne vizumske omejitve za ruske državljane posledica incidentov z brezpilotnimi letalniki. Poudarila je, da je možnost pridobitve vizuma za Ruse privilegij in ne samoumevna pravica.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da si samo Združene države Amerike in Madžarska iskreno prizadevata za mirno rešitev konflikta v Ukrajini.

Iran trdi, da je ameriški predsednik Donald Trump s svojo nedavno izjavo razkril neposredno vpletenost Združenih držav v izraelsko agresijo proti Iranu junija. Iranske oblasti poudarjajo, da je Trumpovo priznanje dokaz ameriške medeodgovornosti za dejanja Izraela.

Ukrajinski minister za zunanje zadeve je izjavil, da se več kot 1.400 državljanov iz 34 afriških držav bori na strani Rusije v Ukrajini. Ukrajinska vojska je objavila posnetke napadov na skladišča nafte na Krimu, ruska vojska pa nadaljuje z intenzivnimi napadi po vsej Ukrajini, pri čemer je ciljala na železniško infrastrukturo v Harkovski, Černigovski in Dnjepropetrovski oblasti. Zelenski je izjavil, da bo podprl srečanje Trumpa in Putina, če bo zagotovljena prekinitev ognja. Poudaril je, da je Rusija v oktobru utrpela največje izgube od začetka vojne.

Ruska opozicija kritizira sankcije Evropske unije, češ da vse bolj vplivajo na življenja navadnih ruskih državljanov in ne le na politično vodstvo v Moskvi. Opozicijski voditelj Mihail Hodorkovski je poudaril, da Rusija ni samo Kremelj, temveč milijoni ljudi, ki želijo živeti v svoji državi, in pozval Zahod k prepoznavanju te razlike.

Turška justica je izdala 37 nalogov za aretacijo izraelskih uradnikov, vključno s premierjem Benjaminom Netanjahujem, obrambnim ministrom Israelom Katzom, ministrom za nacionalno varnost Itamarjem Ben Gvirjem in načelnikom generalštaba IDF Eyalom Zamirjem. Ukrep naj bi zaostril nasprotovanje Ankari s strani Izraela. Osebam, ki jim je prepovedan vstop v Turčijo, je med drugim tudi minister skrajne desnice Ben-Gvir.

Palestinski predsednik Mahmud Abas se je v Italiji srečal s predsednikom Sergiom Mattarello in premierko Giorgio Meloni. Poudaril je potrebo po disarmu Hamasa in pozval Italijo k priznanju Palestine. Mattarella je zagotovil, da je Palestinska nacionalna uprava ključni sogovornik, in izrazil podporo rešitvi dveh držav. Meloni je potrdila italijansko podporo Palestini, vendar ni obljubila priznanja države.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev se je 7. novembra srečal s pakistanskim premierjem Məhəmmədom Šahbazom Šərifom. Srečanje je vključevalo pogovore v ožjem krogu in skupno kosilo, kot je sporočila tiskovna služba predsednika.

Prebivalec Gaze, Yassir Shaheen, je povedal, da so bile noči najtežji del življenja med uničujočo dvoletno izraelsko vojno.

Evropska komisija je zaostrila vizumske predpise za ruske državljane, kar pomeni, da bodo za vsako potovanje v EU potrebovali novo vizum. Ta odločitev je odgovor na hibridno vojno Rusije v Evropi in sledi pozivom nekaterih držav članic EU k omejitvi dostopa ruskih državljanov do držav Evropske unije. EU ne bo več izdajala vizumov za večkratni vstop za območje schengna ruskim državljanom.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Marija Zaharova, je komentirala izjave vodje evropske diplomacije Kaje Kallas o privilegijih potovanja v Evropsko unijo (EU). Zaharova je Kallasovo spomnila na milijone nelegalnih migrantov, ki se nahajajo na ozemlju EU.

Evropska komisija je zaostrila vizumske predpise za ruske državljane. Po novem ne bodo več dobili vizumov za večkratni vstop, temveč bodo morali za vsak vstop v Evropsko unijo zaprositi za nov vizum. Komisija je to sporočila v izjavi.

Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je izrazil pripravljenost, da njegova država gosti pogovore med Rusijo in Ukrajino za prekinitev ognja. Izjavo je podal v intervjuju za ameriški časnik The New York Times med obiskom v Washingtonu.

Iranski zunanji minister je odgovoril na izjave izraelskega premierja, ki je Izrael označil za steber stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Minister je s tem izrazil nesoglasje z izraelsko politiko.

Ameriški in izraelski uradniki so razkrili, da je iranska revolucionarna garda načrtovala umor izraelskega veleposlanika v Mehiki. Načrt naj bi bil preprečen poleti.

Rusija je kritizirala odločitev Evropske unije o zaostritvi vizumske politike za ruske državljane, ki je bila sprejeta po poročilih o opažanjih dronov v Evropi. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Marija Zaharova, je dejala, da EU daje prednost ukrajinskim dezerterjem in ilegalnim migrantom pred ruskimi turisti. Ukrajinski predsednik Zelensky pa je poročal o kopičenju ruskih sil severovzhodno od Harkova.

Predsednica Mehike, Claudia Sheinbaum, je v petek v Nacionalni palači sprejela francoskega predsednika Emmanuela Macrona na uradnem obisku, ki je osredotočen na politično in gospodarsko sodelovanje. To je prvi uradni obisk evropskega voditelja v Mehiki, odkar je Sheinbaum prevzela položaj oktobra 2024. Macronov obisk je prvi obisk francoskega predsednika v Mehiki v zadnjih 11 letih. Mehika bo zahtevala vrnitev zgodovinskih kodeksov, ki so trenutno v Franciji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ostro odgovoril beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku po njegovem povabilu Ukrajincem, da obiščejo Belorusijo. Zelenski je poudaril, da Ukrajina ne potrebuje Lukašenkove "dobrote" v času, ko je izpostavljena nenehnim napadom.

Kljub podpori paravojaških sil za hitro podporo (RSF) predlaganemu premirju, se spopadi v Sudanu, ki trajajo že več kot dve leti, še niso končali. Kljub obetom o premirju, se zdi konec nasilja še vedno daleč.

Na podnebnem vrhu v Braziliji so voditelji držav izrazili zaskrbljenost zaradi razdrobljenega globalnega konsenza o podnebnih ukrepih, pri tem pa so kritizirali vlado ZDA, ki zanika podnebne spremembe. Medtem se svet pripravlja na 30. konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) v Belému, Brazilija, ki bo ključnega pomena za globalno podnebno ukrepanje. Podatki o napredku v boju proti globalnemu segrevanju pa kažejo na resno stanje, tri desetletja po prvi podnebni konferenci.

Poročila o pokolu stotine sudanskih civilistov po zavzetju mesta El Fašer s strani uporniških sil za hitro podporo (RSF) so zadnje poglavje v brutalnem konfliktu, ki je v zadnjih dveh letih in pol zahteval že več kot 150.000 življenj. Konflikt v Sudanu je močno zaznamovan s tujim vplivom.

Ameriška vlada je sporočila, da je izvedla novo ofenzivo proti plovilom v Karibskem morju. Od 2. septembra so v mednarodnih vodah izvedli že 17 napadov na plovila, za katera trdijo, da prevažajo narkotike. Pri tem je bilo uničenih 18 plovil in ubitih 70 ljudi. ZDA za svoje trditve niso predložile dokazov.

Po tem, ko je ameriški predsednik prevzel odgovornost za izraelski vojaški napad na Iran, je tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva izjavil, da je bilo od začetka jasno, da so ZDA v celoti vpletene v ta napad.

V Ženevi so se zbrali uradniki in zagovorniki človekovih pravic, da bi izrazili zaskrbljenost zaradi stanja človekovih pravic pod upravo predsednika Donalda Trumpa. Obenem so obsodili odločitev Washingtona, da se ne udeleži pregleda stanja človekovih pravic v ZDA.

Urad Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) je sporočil, da so od začetka leta v Siriji zabeležili skoraj 100 primerov ugrabitev ali izginotij. Agencija še vedno prejema zaskrbljujoča poročila o novih prisilnih izginotjih in poziva oblasti k večji odgovornosti.

Turčija pripravlja zakon, ki bo omogočil vrnitev več tisoč borcem Kurdske delavske stranke (PKK) in civilistom iz skrivališč v severnem Iraku. Predlagani zakon naj bi ščitil tiste, ki se bodo vrnili, vendar ne bo ponudil splošne amnestije za zločine, ki so jih storili nekdanji militanti. Nekatere voditelje bi lahko poslali v tretje države.

V brazilskem mestu Belém bo potekala konferenca COP30, kjer se bodo svetovni voditelji in strokovnjaki posvetili upočasnjevanju globalnega segrevanja in prilagajanju na podnebne spremembe. Kljub izzivom, kot so težave z nastanitvijo in nasprotovanje podnebni politiki s strani nekaterih vlad, si prizadevajo za dosego zgodovinskih dogovorov o omejevanju temperatur in preprečevanju podnebnih preobratov. Poudarek bo tudi na merjenju napredka pri prilagajanju na podnebne spremembe, zlasti po uničujočem orkanu Melissa.

Evropska unija je zaostrila pravila za izdajo viz ruskim državljanom zaradi varnostnih pomislekov in vojne v Ukrajini. Ruskim državljanom ne bodo več izdajali viz za večkratni vstop, ampak bodo morali za vsako potovanje v EU zaprositi posebej. Vloge bodo podvržene strožjim preverjanjem, potovanje v Evropo pa je opredeljeno kot privilegij in ne kot pravica.

Rusija je ponovno opozorila ZDA pred morebitno vojaško agresijo na Venezuelo, pri čemer poudarja, da bi takšno dejanje poslabšalo razmere v državi. Opozorilo je odgovor na nedavne grožnje Washingtona proti Venezueli.

Emmanuel Macron je obiskal Mehiko, kjer se je srečal s predsednico Claudio Sheinbaum. Namen obiska je okrepiti politične in gospodarske vezi med državama, pri čemer je Sheinbaumova ponovila zahtevo po vrnitvi starodavnih rokopisov. Macron je poudaril, da mora boj proti narkokartelom potekati ob spoštovanju suverenosti držav. Izrazil je tudi previdnost glede sporazuma med EU in Mercosurjem in dejal, da pričakuje jasne odgovore.

Kreml je zanikal, da bi bil ruski predsednik Vladimir Putin nezadovoljen z zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Govorice so se pojavile po tem, ko Lavrov ni bil prisoten na pomembni seji sveta za nacionalno varnost, nekateri pa so trdili, da je njegov slog pogovora pokvaril načrtovano srečanje med Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Budimpešti. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da te govorice nimajo nobene zveze z realnostjo in potrdil, da Lavrov normalno opravlja svoje delo.

Pojavljajo se poročila, da naj bi prišlo do nesoglasij med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in predsednikom Vladimirjem Putinom. Razlog naj bi bila odpoved srečanja med Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Kremelj je te navedbe zanikal in poudaril, da so odnosi med Lavrovom in Putinom dobri.

Predsednik Ahmed al-Sharaa bo v ponedeljek kot prvi sirski voditelj uradno obiskal Belo hišo, kar je vrhunec njegovega dela, s katerim je po prevzemu oblasti končal izolacijo države. Sharaa, čigar uporniške sile so konec lanskega leta strmoglavile dolgoletnega vladarja Basharja al-Assada, se bo srečal s predsednikom Donaldom Trumpom. Ameriški odposlanec za Sirijo, Tom Barrack, je izjavil, da bo Sharaa "upajmo" podpisal sporazum o pridružitvi mednarodni koaliciji proti Islamski državi (IS), ki jo vodi ZDA.

Britanec Howard Phillips, mestni delavec, ki je sanjal o Jamesu Bondu, je bil obsojen na sedem let zapora, ker je prostovoljno vohunil za Rusijo, ko mu je zmanjkalo denarja. Skušal je posredovati informacije, verjamejoč, da jih predaja ruskim agentom, v resnici pa je šlo za tajne britanske obveščevalce.

Istanbulska državna tožilka je izdala naloge za aretacijo 37 visokih izraelskih uradnikov, vključno z premierjem Benjaminom Netanjahujem, zaradi suma storitve kaznivega dejanja genocida v povezavi z napadom na floto Sumud, ki je prevažala pomoč v Gazo.

Združeni arabski emirati (ZAE) nameravajo povečati humanitarno pomoč Gazi in poudarjajo ključno vlogo pomorskega koridorja iz Cipra pri dostavi pomoči. Minister ZAE Lana Nusseibeh je poudarila, da je ta pot, ki omogoča prevoz preverjene pomoči z vzhodnega Sredozemlja, življenjskega pomena za Palestince v oblegani enklavi. ZAE vztrajajo, da je ohranjanje več vstopnih točk v Gazo izrednega pomena in da bo dostop po kopnem, zraku in morju še naprej ključen.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da bi se lahko kmalu v Budimpešti srečala ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump, da bi razpravljala o ukrajinski krizi. Orban je dejal, da je med stranema ostalo nerešenih le še nekaj ključnih vprašanj. Trump je na vprašanje o možnosti srečanja s Putinom odgovoril, da "je vedno možnost". Madžarska si prizadeva za izvzetje iz ameriških sankcij glede uvoza ruske nafte.

Hamas je obsodil odločitev Kazahstana o krepitvi odnosov z Izraelom, označil pa jo je za nesprejemljivo in jo ostro kritiziral. Hamas meni, da to dejanje predstavlja prikrivanje genocidnih dejanj, ki jih je Izrael zagrešil v Gazi. Gibanje je ponovilo poziv vsem državam, zlasti arabskim in islamskim, da prekinejo vse oblike odnosov z Izraelom.

Španska policija je v racijah po petih španskih mestih aretirala 13 ljudi, osumljenih pripadnosti zloglasni venezuelski tolpi Tren de Aragua. Razbili so prvo utrjeno celico te tolpe v Evropi in zasegli laboratorije za proizvodnjo sintetičnih drog.

ZDA so po Izraelu postale druga država, ki je zavrnila udeležbo v razpravi ZN o stanju človekovih pravic v državi. ZDA niso posredovale nacionalnega poročila pred srečanjem delovne skupine Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi, ki je uradno zabeležila 'nesodelovanje' Washingtona.

Vzhodna Demokratična republika Kongo (DRK) se sooča s poglabljajočo se krizo lakote, ki jo povzročajo spopadi in s tem povezano razseljevanje prebivalstva. Svetovni program za hrano (WFP) opozarja, da se sooča z rekordno nizkimi sredstvi, kar bi lahko privedlo do prekinitve nujne pomoči s hrano. Število ljudi, ki se soočajo z izredno lakoto, se je v vzhodni DRK skoraj podvojilo od lanskega leta.

Republikanci v ameriškem senatu so blokirali resolucijo, ki bi omejila predsednika Trumpa pri vojaškem posredovanju v Venezueli brez odobritve kongresa. Predlog zakona je sledil nedavnim napadom na tihotapske ladje v Karibskem morju in Tihem oceanu, vendar ni dobil zadostne podpore za sprejetje. S tem je Trumpu omogočeno izvajanje vojaških akcij v Venezueli brez predhodnega soglasja kongresa.

Donald Trump je sprejel madžarskega premierja Viktorja Orbána v Beli hiši in ga označil za 'izjemnega voditelja'. Trump je obljubil, da bo preučil možnost izvzetja Madžarske iz sankcij glede nakupa ruske nafte. Orbán naj bi si od Trumpa izposodil tiskovnega predstavnika Bele hiše in ga s tem nasmejal.

Kreml je ponovno zanikal govorice o sporu med predsednikom Putinom in zunanjim ministrom Lavrovom, ki so se pojavile zaradi Lavrovove odsotnosti na pomembnih srečanjih. Po poročilih naj bi do spora prišlo zaradi neuspelega telefonskega pogovora, ki naj bi preprečil srečanje med Putinom in Trumpom. Kljub govoricam naj bi Lavrov nadaljeval z opravljanjem funkcije ministra za zunanje zadeve. Lavrov ni bil prisoten na zadnjem uradnem srečanju in ni bil povabljen na G20.

Republika Moldavija je bila prvič izvoljena za članico Izvršnega sveta UNESCO za mandatno obdobje 2025–2029. Izvolitev je potekala na 43. zasedanju Generalne konference UNESCO. Izvršni svet je eden glavnih organov vodenja UNESCO.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je prispel v Mehiko na državniški obisk, ki je prvi obisk francoskega predsednika v zadnjih 11 letih. Na letališču ga je sprejel mehiški minister za zunanje zadeve Juan Ramón de la Fuente. Macron se bo srečal s Claudio Sheinbaum, da bi okrepili vezi med državama.

Britanec Howard Phillips, ki je sanjal o tem, da bi bil kot James Bond, je bil obsojen na sedem let zapora zaradi poskusa vohunjenja za Rusijo. 65-letni Phillips je bil julija spoznan za krivega, ker je poskušal posredovati informacije o nekdanjem obrambnem ministru Grantu Shappsu osebam, za katere je verjel, da so ruski obveščevalci, ko je zaradi pomanjkanja denarja prostovoljno vohunil za Rusijo.

Velika Britanija je ukinila sankcije sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Šariju, dan po tem, ko je to storil Varnostni svet Združenih narodov. Evropska unija je napovedala, da bo sledila britanskemu zgledu. Odločitev je bila sprejeta pred načrtovanim srečanjem al-Šarija z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Kenijska vlada je pozvala Tanzanijo, naj zagotovi varnost kenijskih državljanov, ki so se znašli v nemirih po spornih predsedniških volitvah. Poročajo, da so bili nekateri Kenijci ubiti, ranjeni ali pridržani s strani tanzanijskih varnostnih sil. Kenijski zunanji minister je svojega tanzanijskega kolega pozval, naj zagotovi varnost Kenijcev, ujetih v nasilju po volitvah.

Iranski predsednik Pezeshkian je izjavil, da Iran si prizadeva za mir, vendar ne bo popustil pritiskom in ne bo opustil svojega jedrskega in raketnega programa. Zavrnil je ameriško prisilo in pozive k omejitvi iranskih obrambnih zmogljivosti. Prav tako je poudaril, da Iran ne bo pristal na pogajanja o svojih obrambnih zmogljivostih in ne bo opustil bogatenja urana, kar so pogoji, ki jih je postavil Trump za umik sankcij.

Švedski premier Ulf Kristersson je pozval Evropsko unijo, naj se pripravi na dolgoročno izolacijo Rusije, tudi po koncu vojne v Ukrajini. Izpostavil je tudi pomembnost Baltiškega morja za evropske države.

Nekdanji ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je v petek na Dunaju pozval Evropo k odločnemu boju proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Poudaril je, da mora biti Putin poražen in da je Ukrajina sposobna osvoboditi Krim in druge zasedene regije.

Predsednik Ahmed al-Šaraa bo kot prvi sirski voditelj obiskal Belo hišo. Nekdanji džihadist, ki je prevzel oblast po strmoglavljenju Bašarja al-Asada, se bo srečal s predsednikom Donaldom Trumpom. Pričakuje se, da bo al-Šaraa podpisal sporazum o pridružitvi mednarodni koaliciji proti Islamski državi (IS).

Združeni arabski emirati (ZAE) načrtujejo povečanje humanitarne pomoči Gazi, pri čemer poudarjajo ključno vlogo pomorskega koridorja s Cipra. Ministerka ZAE Lana Nusseibeh je izjavila, da je ta pot, ki omogoča dostavo predhodno pregledane pomoči, bistvenega pomena za prebivalce Gaze. ZAE poudarjajo, da je ohranjanje več vstopnih točk v Gazo izjemno pomembno, zato bodo poleg pomorske poti ključni tudi dostopi po kopnem in zraku.

Kitajska je predstavila novo letalonosilko, ki predstavlja pomemben korak naprej v prizadevanjih Pekinga, da bi dohitel ZDA na področju pomorske prevlade. Poleg tega poročila omenjajo odpovedi poletov, zdravila za debelost, trke čolnov, istospolne poroke in Elona Muska, a podrobnosti niso navedene.

Ruski kripto trgovec Roman Novak in njegova žena Anna sta bila umorjena v Dubaju, njuni trupli pa razkosani in spakirani v vreče, poroča Fontanka.

Po poročanju The Atlantic, naj bi bil Nicolas Maduro pripravljen odstopiti s položaja predsednika Venezuele, če mu Združene države Amerike zagotovijo amnestijo, umaknejo nagrado za njegovo aretacijo in mu omogočijo udobno izgnanstvo. Zahteve naj bi veljale v luči potencialnega vojaškega konflikta.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da je do prekinitve pogajanj med Rusijo in Ukrajino prišlo zaradi nepripravljenosti Kijeva za politično in diplomatsko rešitev ter zaradi provokacij evropskih držav. Te provokacije ovirajo proces reševanja ukrajinske krize.

Mihail Hodorkovski, nekdanji ruski naftni tajkun in kritik Kremlja, je opozoril Evropo, da se pripravi na dolgotrajno obdobje nove hladne vojne z Rusijo, ki bo trajala najmanj deset let, ne glede na izid vojne v Ukrajini. Hodorkovskega ruske oblasti obtožujejo vodenja teroristične organizacije in načrtovanja nasilnega prevzema oblasti s pomočjo ukrajinskih sil.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je telefonsko govoril z litvanskim predsednikom Gitanasom Nausedo o evropski agendi, krepitvi dvostranskega sodelovanja in regionalni varnosti.

Dva prebivalca Kijeva sta obtožena, da sta ameriškemu prostovoljcu prodala neobstoječe lasersko orožje za boj proti dronom za 85.000 dolarjev (6,9 milijona rubljev). Osumljenca sta s prevaro pridobila denar za orožje, ki ga nista nikoli nameravala dostaviti.

Bruno Stojić, nekdanji minister za obrambo paradržave Herceg-Bosne, ki je bil v Haagu obsojen na 20 let zapora zaradi vojnih zločinov v Bosni in Hercegovini, je bil izpuščen na prostost. Stojić je bil obsojen zaradi zločinov, storjenih v Bosni in Hercegovini. To je bila tretja zahteva Stojićeve obrambe za njegovo predčasno izpustitev.

Britanski državljan Patrick je pobegnil z letališča v Delhiju, potem ko je pristal. Bil naj bi deportiran v Združeno kraljestvo preko Tajske, a je uspel ubežati oblastem. Policija je sprožila iskalno akcijo.

Španska policija je razbila prvo celico venezuelske tolpe Tren de Aragua v Evropi. Aretirali so 13 osumljencev v petih španskih mestih in zasegli laboratorije za proizvodnjo sintetičnih drog. ZDA so to tolpo že označile za tarčo.

Republikanci v ameriškem senatu so blokirali sprejetje resolucije, ki bi prepovedala nepooblaščen napad predsednika Trumpa na Venezuelo, kar odpira pot morebitni ameriški intervenciji.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil telefonski pogovor z libijskim premierjem Abdülhamidom Dibejbejem. Erdoğan je izrazil, da Turčija pozorno spremlja dogajanje v Libiji in bo še naprej prispevala k zagotavljanju varnosti in stabilnosti v državi. V pogovoru so obravnavali tudi dvostranske odnose in regionalna vprašanja.

Regina Garcia Cano iz agencije Associated Press je v obsežni preiskavi razkrila identitete in podrobnosti o žrtvah ameriških vojaških napadov na domnevne tihotapske čolne v Venezueli. Na podlagi številnih intervjujev v vaseh na severovzhodni obali Venezuele je osvetlila ozadje dogodkov.

Turško zunanje ministrstvo je izrazilo zadovoljstvo nad odločitvijo Varnostnega sveta ZN (BMGK), ki se nanaša na sankcije proti sirijskim uradnikom Ahmedu Šari in Enesu Hatabu. Ministrstvo je podalo izjavo glede resolucije 2799 (2025), ki vključuje izbris nekaterih imen s seznama sankcioniranih oseb.

Visoki severnokorejski in ruski vojaški uradniki so v Pjongjangu razpravljali o krepitvi sodelovanja, kar kaže na nadaljnjo usklajevanje med državama v luči ruske vojne v Ukrajini, poroča severnokorejska državna televizija.

Salah Abu Ali skrbi za najstarejšo oljko na Zahodnem bregu, ki jo strokovnjaki ocenjujejo na 3.000 do 5.500 let. Kljub nasilju, ki pesti palestinsko ozemlje med letošnjo trgatvijo, jo obrezuje in zbira njene plodove. Drevo, ki stoji v vasi Al-Walajah južno od Jeruzalema, je preživelo tisočletja suše in vojn.

Nemško sodišče je razsodilo, da je prepoved političnega delovanja, izrečena palestinsko-britanskemu kirurgu Ghassanu Abu Sittahu, nezakonita. Sodišče v Berlinu je zavrnilo pritožbo berlinskega urada za priseljevanje, ki je Abu Sittahu preprečil vstop v državo na palestinski kongres leta 2024. Sodišče je poudarilo, da bi morali upoštevati njegovo pričevanje o izraelskih zračnih napadih v Gazi, ki ga je posredoval Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC).

Hamas je ostro obsodil ukrepe izraelskega skrajno desnega ministra, ki je osebno vročil ukaze o rušenju in izpraznitvi palestinskim beduinskim družinam v regiji Negev. Hamas je to označil za kršitev človekovih pravic in poskus prisilne preselitve prebivalstva.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je med obiskom v Kišinjevu v moldavskem parlamentu napovedala odprtje urada Evropskega parlamenta v Kišinjevu. Ob tem je obljubila popolno podporo Moldaviji pri prizadevanjih za pridružitev Evropski uniji. Metsola in predsednica Moldavije Maia Sandu sta skupaj sodelovali na novinarski konferenci.

Pakistanski premier Šahbaz Šarif bo med 7. in 8. novembrom uradno obiskal Azerbajdžan na povabilo azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva. Med obiskom v Bakuju se bo Šarif udeležil vojaške parade ob dnevu zmage.

Afganistan se obrača na Indijo za pomoč pri reševanju kmetijskih izzivov. Indija bo v Kabulu ustanovila raziskovalni center z imenom 'Afghanistan-India Research Centre', katerega namen bo znanstveno raziskovanje na področju kmetijstva in krepitev lokalnih zmogljivosti. Indijski odpravnik poslov v Kabulu, Karan Yadav, se je srečal z afganistanskim ministrom za kmetijstvo, namakanje in živinorejo, Ataullahom Omarijem, da bi razpravljal o tem projektu.

Koncert Izraelske filharmonije v Parizu je bil večkrat prekinjen zaradi propalestinskih protestnikov, ki so uporabljali dimne bombe. Pariška filharmonija je vložila prijavo. Jean-Luc Mélenchon ni obsodil incidentov, medtem ko Yossef Murciano iz Združenja judovskih študentov Francije obsoja totalitarno mišljenje. Priče so poročale o občutku, da bo izbruhnil požar.

Poslanci Tjumenske območne dume so odpotovali v Lugansko ljudsko republiko. Med udeleženci so podpredsednica Natalija Ševčik, člani Enotne Rusije Aleksander Zelenski in Larisa Cupikova. Frakcija LDPR deluje skoraj v celoti – zastopajo jo Ivan Veršinin, Gleb Trubin in Artem Zajcev, je sporočil predsednik regionalnega parlamenta Fuat Sajfitdinov.

Kriza v Sudanu se stopnjuje in vse bolj spominja na posredniško vojno, v kateri ima pomembno vlogo več kot deset tujih akterjev. Posledice konflikta se ne bodo omejile le na Sudan.

Predsednik Tunizije, Kais Saïed, je v palači v Kartagini sprejel poverilna pisma petih novih veleposlanikov, akreditiranih v Tuniziji. Med novimi veleposlaniki je Pierre Ntsiet Ngolo, veleposlanik Gabonske republike.

Kazahstan se bo pridružil 'Abrahamovemu sporazumu', več kot 33 let po vzpostavitvi uradnih diplomatskih vezi z Izraelom. Ta poteza predstavlja nadaljnjo krepitev odnosov med državama in širitev diplomatskega sodelovanja v regiji.